Zelena in digitalna transformacija sta dva pomembna procesa, ki ju izvaja in za prihodnja leta načrtuje evropska politika. Nekoliko poenostavljeno gledano je cilj zelene transformacije do leta 2050 preiti na okoljsko nevtralno gospodarstvo, cilj digitalne transformacije pa je s pomočjo podatkovnih tehnologij, predvsem umetne inteligence, pomagati, da bo ta prehod ohranil konkurenčnost evropskega gospodarstva. CIlji nujno predpostavljajo visoko prilagodljivost in inovativnost gospodarskih subjektov, s tem pa tudi evropskih zaposlenih, nosilcev teh sprememb, ki bodo krojile večino kariere tistih, ki so danes že zaposleni, in skoraj vso kariero tistih, ki jih danes izobražujemo.
Zdi pa se, da pot do teh ciljev ni tako gladka, kot bi si želeli. Zdi se, da bo kriza evropske avtomobilske industrije najbolj prizadela ravno tiste, ki so najbolj stavili na zeleni prehod, na električne avtomobile (RTV Slovenija, 2023). Težave so lahko posledica nesodelovanja transportnega sektorja, ki v primerjavi z drugimi sektorji bistveno zaostaja pri doseganju klimatskih ciljev (Clean Energy Wire, 2023).
Poplave, vročinski valovi, mile zime so dejstva, skratka, podnebne spremembe se dogajajo in neracionalno bi bilo to zanikati. Sposobnost prilagajanja nanje je osnovna trajnostnostna kompetenca. K prilagajanju nanje nas spodbuja po eni strani regulativa, po drugi strani pa podatki o škodah, ki jih taki nepredvidljivi dogodki povzročajo. Kot primer prilagajanja lahko navedemo pozebe: zavarovalnice ne zavarujejo več proti pozebi, ker v zadnjih letih pozeba ni negotov dogodek, ampak letna stalnica. Kmetijstvo se bo moralo prilagoditi s spremembo kultur.
Za posameznike regulatorno spodbudo zelene transformacije predstavlja kompetenčni okvir GreenComp, Evropski okvir kompetenc za trajnostnost (Bianchi et al., 2022), regulatorno spodbudo digitalne transformacije pa kompetenčni okvir DigComp 2.2, Okvir digitalnih kompetenc za državljane (Carretero et al., 2022). Priročnika predstavljata pogled stroke in politike na to, kaj morajo posamezniki znati, da bodo lahko sodelovali v zeleni in digitalni transformaciji. Za podjetja je paket še bolj kompleksen. Vrsto regulatornih dokumentov za uvajanje digitalne transformacije je leta 2023 zaokrožila direktiva CSRD o trajnostnostnem poročanju (European Commission, 2023), leta 2024 pa so bili na njeni osnovi sprejeti Evropski standardi trajnostnostnega poročanja (European Financial Reporting Advisory Group, 2024). Ti predpisujejo postopno uvajanje več kot tisoč podatkovnih točk v poročanje velikih podjetij v javnem interesu, del kazalnikov pa je tak, da naslavlja tudi dobavitelje teh podjetij. V Sloveniji je takih podjetij nekaj sto, skupaj z dobavitelji pa dosegajo 60% BDP.
Ključna novost, ki jo direktiva CSRD prinaša za podjetja, je revizijska sledljivost dokumentacije za podatke, ki jih navajajo v trajnostnostnem poročilu. Če je bila do nedavnega pomembna predvsem sporočilna vsebina poročil in morda njihova promocijska vrednost pri strankah in partnerjih, CSRD uvaja revizijo poročil in dokazljivost navedb. Podatkovna in narativna plat dvojnega - zeleno digitalnega prehoda se tako nerazvezno prepletata, regulativa pa bo iz faze spodbujanja zgodnjih uporabnikov (early adopters) k spremembi obnašanja prešla k mandatornim spremembam obnašanja celotnega gospodarstva. Te ne bodo smele biti le kozmetične, kot se je izkazalo pri razvpitem Dieselgate-u (European Parliament, 2019), ampak bodo morale epistemološko zasnovane spremembe obnašanja doseči tudi udejanjanje v ontologiji. Ne bo dovolj imeti dobre strategije - matematičnega modela - kako bodo poslovni procesi podjetja postali okoljsko nevtralni. Potrebno bo tudi dejansko, z revizijsko sledjo izkazati, kako se izmerjene številke ujemajo z načrti.
Eden večjih izzivov okoljske nevtralnosti je gradbeništvo. Za proizvodnjo klasičnega portland cementa se pri žganju apnenca in gline v ozračje spusti skoraj enaka masa ogljikovega dioksida, kot je končna masa proizvoda. Na obisku v Lanoratoriju za gradbene materiale UBW München eksperimentirajo z različnimi glinami, apnenci in drugimi materiali. Dosegli so pol manjše izpuste za mešanico, ki pri izbranih pogojih doseže enake rezultate trdnosti betona, kot portland cement. Ko bo v partnerskem podjetju razvita industrijska proizvodnja te mešanice in bo le-ta certificirana za uporabo v betonarnah, bo mešanica postala najboljša razpoložljiva tehnologija. Regulativa o uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij (European Commission, 2021) bo poskrbela, da bo njena uporaba v izbranih pogojih izpodrinila sicer cenejši in univerzalno uporaben, a okoljsko bistveno bolj tvegan portland cement. Matematično gre sicer za večkriterijsko optimizacijo, ki sledi poleg kriteriju okoljske obremenjenosti, sledi tudi kriterijem kakovostne ustreznosti in ekonomske upravičenosti, kar odpira priložnosti novih poslovnih niš, a ključno je, da vsi deležniki razumejo in opravijo svojo vlogo v procesu. Profesor Thienel, ki je s ponosom razkazal svoje dosežke, je izgubljal le malo besed o regulativi in drugih epistemoloških elementih zelene transformacije: on počne to, kar ga najbolj veseli. V laboratoriju, ki je zasnovan kot prava cementarna z betonarno, razvija cementne mešanice, ki dajejo čim trdnejši beton ob čim manjših emisijah toplogrednih plinov. Njegovi študentje bodo med študijem to tehnologijo usvojili in jo prenesli na njihova delovna mesta, s čimer bodo v kombinaciji z BAT regulativo dvignili konkurenčnost svojih delodajalcev.
Drug od sedemnajstih trajnostnostnih ciljev Združenih narodov je čista voda (United Nations, n.d.). Na oddelku za upravljanje z urbanimi vodami in tehnologije odpadkov taiste univerze so prikazali zanimivo kombinacijo zelene in digitalne transformacije: dva kontejnerja, v katerih deluje z raznovrstno digitalno senzoriko opremljena čistilna naprava, ki prečiščuje vse odpadne vode univerzitetnega kampusa. S pomočjo senzorjev merijo kakovostne parametre vode, z aktuatorji dozirajo reagente za izboljševanje kakovost vode, digitalni dvojček celotnega procesa pa modelira povezavo med parametri kakovosti nečiste vode, doziranjem reagentov in drugimi parametri čistilnega procesa na upravljani strani procesa ter izmerjenimi parametri očiščene vode na izhodni strani procesa. Partnersko podjetje, ki jim je razvilo gradnike tehnologije, ima preko projektov, v katerih sodelujejo, dostop do podatkov in modelov. Študenti se v okviru rednega pouka izobražujejo, kako upravljati aktualne čistilne naprave, na digitalnem dvojčku spoznavajo, smeri, v katere se bo tehnologija razvila, to znanje prenesejo v industrijo.
Če gornja dva primera nakazujeta idealiziran primer prenosa znanja iz laboratorija v prakso, pa je morda smiselno omeniti še primer, ki trajnostnostno ni optimalen. Nedavno je Talum iz Kidričevega ustavil proizvodnjo primarnega aluminija, kljub temu, da je bil ogljični odtis njihove proizvodnje za večkrat nižji kot ogljični odtis konkurenčnega primarnega aluminija iz azijskih držav. Nestabilne cene električne energije v prejšnjem letu so povzročile, da proizvodnja cenovno ni bila konkurenčna, čeprav je snovanje procesne optimizacije, ki je ogljični odtis nižala, ob predpostavljenih cenah zagotavljajo smiselnost sprememb. Primer lahko smatramo kot opozorilo, da optimizacija procesov vodi le te iz neke cone udobja proti njihovim mejam izvedljivosti, ki terjajo ali večjo kakovost podatkov oz. stabilnost napovedi, ali večjo odpornost proti tveganjem. Dobri digitalni modeli procesov lahko tovrstna tveganja predvidijo in upoštevajo pri analizah odločitev.
Kako naj torej povzamemo predstavljene izzive in primere Evropskega dvojnega - zelenega in digitalnega - prehoda? Kot prvo, zavedati se je treba, da receptov za te izzive ni in vsako podjetje in verjetno tudi posameznik bodo morali iznajti sebi lastno pot. Posledice strateških odločitev na tej poti so nepredvidljive. Deloma lahko z napredno podatkovno analitiko iz dovolj velikega podatkovnega nabora pridemo do intervalnih ocen tveganj, bistveno pa se bo še vedno treba zanašati na intuicijo vodstev podjetij, sodelovanje vseh v dobavni verigi in tudi politiko ter regulativo, da bosta znali spodbujati razmere, v katerih bodo perspektivne rešitve dobile ustrezno podporo in prepoznanje. Obenem pa zelena in digitalna transformacija predstavljata priložnost za mlade: z zavestjo, da noben življenjsko relevanten problem ni po enostavnosti primerljiv z izpitnimi nalogami lahko posežejo po izzivih, ki bodo krojili prihajajoča desetletja njihove kariere in se pripravijo za izzive, za katere tudi delodajalci trenutno še zgolj slutijo, da prihajajo.
V septembru in oktobru DataBitLab pripravlja več aktivnosti v povezavi z osveščanjem o tveganjih zelene in digitalne transformacije. Zato smo za naše stranke v pripravili promocijski 15% popust, ki ga uveljavite ob naročilu naših storitev v naši spletni trgovini. Do popusta pristopite s promocijsko kodo “DataBitLab: odgovorna digitalna transformacija”.
Za več informacij in obvestil o prihodnjih ugodnostih nam sledite na naši LinkedIn strani.